
Bolezni ledvic so dokaj pogosta težava pri starejših psih, ki prizadenejo približno 10% psov. Obstaja veliko vzrokov, ki prizadenejo različne starostne skupine živali in imajo različne posledice. Načeloma pa se kažejo kot akutna ledvična okvara (AKI) in kronična ledvična odpoved (CKD). Znaki bolezni so pokazatelj nedelovanja ledvic, ki sicer opravljajo veliko nalog v telesu.
Spodaj so kratki opisi najpogostejših ledvičnih bolezni:
1. Glomerulonefritis – poškodba ledvičnega filtracijskega tkiva (glomerulov). Gre za vnetje, ki je lahko posledica infekcij (borelioza ...), rakastih obolenj … Nezdravljeno vnetje se s časom slabša, poškodbe ledvičnega tkiva so vse hujše in temu primerno tudi znaki bolezni.
2. Pielonefritis – bakterijsko, redko glivično vnetje ledvične čašice, ki ima boljšo prognozo kot glomerulonefritis. Pravočasno zdravljenje ponavadi pomeni tudi vrnitev ledvic v normalno delovanje. Zelo pomembna je pravilna izbira antibiotikov, kar pomeni, da se bo najprej delal antibiogram.
3. Nefrolitijaza/ledvični kamni – so lahko posledica nezdravljenih kroničnih ledvičnih okužb, nekaterih presnovnih bolezni, lahko pa so tudi dedni. Dokler so kamni majhni, ponavadi psi ne kažejo nobenih bolezenskih znakov, kar pa se seveda spremeni, ko kamni zamašijo sečila.
4. Obstrukcija (nepretočnost) sečil – Sečne kamne lahko urin spere in odnese s sabo v ureter. To je dolga, tanka cevka, ki poteka od ledvice do mehurja. V uretrih lahko zrastejo tudi novotvorbe, ki jih posledično zamašijo. Urin ne more odtekati, nabira se v ledvici in jo močno poškoduje. Najprej ledvice zatečejo, nato se čašica raztegne in nastane t.i. hidronefroza. Celotno težavo pa spremljajo tudi hude bolečine.
5. Tubulointersticialne bolezni – vnetja in poškodbe ledvičnih tubulov ter okolnega tkiva privedejo do kronične ledvične odpovedi. Razlogi za nastanek bolezni niso še povsem pojasnjeni, zato tudi ni specifičnega zdravljenja.
6. Bakterijska vnetja (leptospiroza) – gre za vnetje ledvic, ki ga povzroča bakterija leptospira in prizadene tudi druge organe. Bolezen je nevarna tudi za človeka, zato je zgodnje odkrivanje zelo pomembno za zaščito tako živali kot lastnikov. Bolezen povzroča akutno poškodbo ledvic (AKI), lahko pa tudi kronično ledvično odpoved (CKD). Priporočljivo je pse letno cepiti proti leptospirozi.
7. Zastrupitve – ogromno proizvodov, ki se nahajajo v naših domovih, je lahko nevarno za pse in lahko med drugim poškodujejo ledvice. Najbolj znani so antifriz, grozdje, rozine, aspirin. Tu so potem še sredstva, ki vsebujejo težke kovine. Ker psi radi ližejo, grizejo in se valjajo, je treba nameniti posebno skrb, da ne pridejo v stik s temi stvarmi.
8. Rak – k sreči so rakasta obolenja ledvic precej redka pri psih. Na žalost pa so možnosti zdravljenja zelo omejene. Če je sprememba omejena le na eno ledvico, se zadeva lahko reši s kirurško odstranitvijo bolne, saj lahko kuža kvalitetno živi le z eno ledvico.
9. Amiloidoza (težave z beljakovinami) – živali, ki bolehajo za amiloidozo, izgubljajo funkcijo nekaterih organov, med katerimi so tudi ledvice, ker se amiloidni proteini nalagajo v tkivih in jih nadomestijo, s tem pa ta tkiva izgubijo svojo funkcijo, ter postajajo kronično vneta. Težava je lahko pri nekaterih pasmah genetskega izvora.
10. Dedne bolezni – nekatere pasme so bolj nagnjene prirojenim napakam na ledvicah. Lahko se rodijo s premajhnimi ledvicami, ki ne zmorejo opravljati svojih nalog, ali pa s prevelikimi cistično spremenjenimi ledvicami, ki so tudi močno okvarjene. V teh primerih se znaki bolezni kažejo že pri mladičih. Pri drugih obolenjih, kot so amiloidoza ali težave z glomeruli, se lahko pokažejo šele v odrasli dobi.

Comentários